TARČA: LJUBEZEN!
Čedalje več ljudi se zna zaljubljati samo še prek tipkovnice. Res je najlažje: napišeš 5 (rahlo prirejenih) resnic o svoji zunanjosti, zraven dopišeš prošnjo za partnerja, ki bi ustrezal tvojemu kalupu in potem čakaš, koliko jih bo priletelo na med. Zanimivo pa bi bilo videti, kako bi izgledal iskren ženitni oglas z vsem tistim drobnim tiskom, ki drugače ostaja skrit med vrsticami…
Sem 29-letna škorpijonka.
Imam modre oči in črne lase. Neverjetno, imam oči in lase hkrati!
Velika se 169 cm in tehtam 52 kg. No, če ne štejem notranjih organov pa najbrž res tehtam toliko…
Rada hodim v hribe. Še raje pa se tja vozim.
Ukvarjam sem z odbojko. Ko so reklame, prestavim televizijski program – takrat se ukvarjam tudi z nogometom.
Treniram aerobiko. Vsaj tako piše na prijavnici, ki je sicer potekla leta 1999.
Rada imam pse. Dokler jih srečujem le v reklamah za brikete.
Zaposlena sem v največji slovenski firmi. Kot čistilka.
Nimam otrok. Vsaj ROJENIH še ne…
Iščem fanta, ki je pripravljen z menoj deliti svoje življenje. In potem bom jaz z njim delila svoje položnice.
Mora biti nealkoholik. Potem bo več ostalo zame…
Prednost imaš, če si romantik. Če imaš rad svečke pa je še dodatni pogoj: moraš biti gasilec.
Prosim, javite se samo resni!
Saj popolnega moškega in žensko so res že ustvarili. Problem je le v tem, da delujeta na baterije. Zato nam še vedno ostane na voljo star živalski lov na Romea ali Julijo, ki poteka takole:
Ljubezenski radar zazna samca v okolici 30ih metrov. Samica se pripravi na lov. Popravi si lase, si z obleke odstrani (samo njej vidne) smetke, preveri, če je vseh 14 plasti make-upa še vedno perfektnih in globoko vdihne. Kupidova puščica je usmerjena v plen… In potem se začne… »O moj bog, pogledal me je!« »O ne, pogledal je tisto za mano!« »Tina, daj preveri, če me je pogledal.« »Gleda me, gleda me!« »Zmanjkuje mi zraka…« »Moram na wc.« »Ne, ne bom šla mimo njega ker se bom na polovici poti stopila.« In po polurnih psihičnih pripravah in dihanju za nosečnice sledi prvi mimohod. Torej: leva, desna, leva desna, leva… Ojoj, opazil me je! Katera noga je že sedaj?! Sranje… (Delam se, da me nekdo ravno kliče po telefonu in med namišljenim pogovorom premišljujem, s katero nogo moram nadaljevati) DESNA! Leva, desna, leva, desna… Po kaj sem že res prišla? Aja, saj res. Moj izgovor za 10 metrski revolucionarni pohod čez lokal je, da nisem dobila žličke za kavo. Dobim jo pri šanku, sledi glamurozen obrat in pogled k plenu in… njegovi punci, ki je ravnokar prisedla. Misija: neuspešna.
In boli, če enkrat v zvezi ugotoviš, da si partnerju odvečna prtljaga. Včasih traja tedne, da ga preboliš. Prejokaš cele dneve v svoji sobi, ješ manj kot muha na steni, se hočeš znebiti vseh stvari, ki se jih je kdajkoli dotaknil, ampak potem… Ko končno zamenjaš vsa ozadja, kjer so včasih bile vajine skupne slike, ko se navadiš na to, da ti ne bo več zaželel lahko noč, ko sprejmeš dejstvo, da se njegove roke ne bodo več oklenile tvojih bokov – POTEM GREŠ NAPREJ! Bogatejši za izkušnjo, močnejši za življenje. In končno lahko začneš pecat tistega tipa, ki si mu prej zavestno odrekal










