Kaj res pojemo največ zarečenega kruha?? Kateri okus pa je vam najbolj všeč: krivda, obžalovanje ali prizanje napake?? Ga bom tudi sama nabavila kakšno kilco??
Res je, sovraštvo je skrajno utrujajoča zadevca. Maščevalni pogledi in metanje polen pod noge bi lahko postali nova olimpijska disciplina. Morda bi ravno jaz domov odnesla glavno nagrado…
Bom kratka, ker sem v ubijalski bitki s časom.
Včeraj se je zgodil, po obisku sodeč: dogodek leta, po tleh sodeč pa: Rock Otočec 2. Trume gledalcev, iz katere sem malo kasneje kukala tudi jaz, so se valile čez vse možne terene: od asfalta, gozda in travnika pa do placa, ki bi bil primeren za hollywoodsko sceno z živim blatom, mimo ene 50ih prenosnih wc-jev do prizorišča, kjer naslednjih nekaj uric nisi slišal kričati niti sam sebe. Skratka: super skupina + super ozvočenje + super efekti + super vzdušje = SUPER KONCERT!! Čeprav sem mislila, da je večina tja prišla le zaradi zastonj kart, se je pokazalo, da so bili na koncertu tapravi feni, ki so skoraj vsak komad odpeli od začetka do konca. In ja, sedaj bi šli vsi na kolena, da bi stvar ponovili…
Naša Kokoška težko jasno izjavi DA ali NE. Bolj se nam dopadejo rešitve kot so: mogoče, nekoč v prihodnosti, soobstoj. Ravno tak odgovor smo namreč dobili na vprašanje, če bomo na polje vrinili tudi GSO. GSO pomeni gensko spremenjene organizme, v ljudskem slovarčku pa bi bolj ustrezala razlaga grozno zlobni organizmi. A genska sprememba vsekakor ni sopomenka za nekaj hudo umetnega. Pomeni tudi to, da že nekaj časa ne skačemo več po drevesih in za sosede nimamo šimpanzov. Le da je včasih to pošlihtala narava, potem pa je (morda naredila napako) dala človeku toliko možganov, da vzame stvari v svoje roke. Ljudje pa imamo očitno vgrajen sistem za samouničenje, saj se ne ravno skrbno vzdržujemo. Naš nakupovalni voziček pogosto zgleda kot načrtovan samomor z zastrupitvijo. Ko bi le enkrat obrnili jogurt in prebrali…
Imamo situacijo: nekaj potencialnih naslednikov Einsteina cele dneve tiči z očesom na okularju, desno roko na kompjuterju in levo na poskusni koruzi ter prebira: ta je dober, ta je slab, ta je dober, ta je slab… Gen, seveda. Zagotovo nočemo zmutirani koruzi vgraditi kaj napačnega in naslednje leto po polju pobirati ploda, ki mu je slučajno zrastla še kaka plavut. Že zdrava kmečka pamet nam pove, da ne moremo kar brez posledic z geni filati vse kar leze in gre. Biti poskusni zajček genetiki, ki nas hkrati zdravi in ubija, se zdi scenarij grozljivke. Če pa bi recimo hoteli iz prvotne, še popolnoma nedolžne in posledično skromne pšenice, narediti kruh, bi morali požeti pol svoje njive, da bi si naredili podlago za našo viki kremo. Tudi naši (križanec med jabolkom in hruško) se ni zgodil takole – Mati narava: »Ups, a nismo hruške že obdelali?? No, pa dajmo probat še skupaj z jabolkom. Mogoče bo pa Človeku všeč… Za v sadno kupo jo bo že ponucal.« Bomo res jedli samo še plastiko? Jo morda že? Veste, da so že mutirali gene v nekaterih rastlinah, da lahko same opravijo z žužki, ki jih hočejo popapati? Vprašanje je, če bo to storila le na njih, ali se bo kmalu znebila tudi človeka…
Hja, pesticidi pa so kaj? Vitaminčki v posodi z oznako ZDRAVJU ŠKODLJIVO. A nekje niti herbicidi niso več dovolj za plevel, ki nezadržno hiti s kemijo, da si izbori svoj košček zemlje.
MOJA OBJAVA: 2. 6. 2009 v Večeru, rubrika Toti list
http://www.vecer.com/clanek2009060205437983
Če bi veljalo vse iz teh verižnih mailov, bi imela nesrečo naslednjih 5324 let (če ne bi že prej umrla, ker bi me zbil tovornjak, ker nisem tistega »ganljivega maila«poslala naprej). Si predstavljate, kako kruta sem, da nisem posredovala niti tistega o ubogi punčki, ki je prekleta od svojega 2. rojstnega dne??!! Sedaj me bo ta zasledovala in me v roku 1 tedna vrgla s pečine, če ne bom TAKOJ s tem sranjem zafilala še ostalih mailov.
Saj znajo bit res hudo smešne stvari, ampak tisto»pošlji to naprej 100im prijateljem sicer«… Bo kaj?? Bom umrla dvajsetkrat, ker sem se tako pregrešila že s prejšnjimi maili?? Pa življenjski nasveti, med katerimi se najde tudi: UDAREC – to je slabo. Ne ga srat!! Meni pa to pomeni višek izkazovanja ljubezni. Sama redno tepem svojega lubija. Mislim, da bi se morala sveža ženin in nevesta že takoj v cerkvi pošteno prebutati.Ali pa kvizi, ki grejo nekako takole:
Naslov kviza: KAKŠEN BO MOJ FANT??
Vprašanje: Kakšna je tvoja najljubša barva:
A) Rdeča
B) Črna
C) Prozorna
Če je tvoj odgovor A: Tvoj fant bo ženska.
Če je tvoj odgovor B: Ti boš tako ali tako nuna.
Če je tvoj odgovor C: Tvoj fant bo velik 1.81 m, imel bo modre oči, 52 mm dolge obrvi, 10 prstov na rokah in 10 na nogah in na levi roki znamenje v obliki glave Paris Hilton. Od tebe bo starejši natanko 0.23 leta, ne bo maral jagod (ker si ti nanje alergična in bi bilo res nesramno, če bi jih on imel rad) in bo tako popoln, da ga bo osvajala še tvoja babi.
Torej folk, hitro roke na tipkovnico in gremo pošiljat, sicer se morate drago zavarovati!!
Na naši šoli se je zgodilo nekaj, kar bi nekateri z veseljem pometli pod tepih. Ha, iz tega bi v Sloveniji lahko že ustanovili samostojno obrt… Kar se je dogajalo sva s sošolko stipkali na mail in poslali na uredništvo 24 ur, ker nama pač ne morejo zapreti ust. Da mojemu razredu policist 10 minut v glavo vtepa, da spravljamo sošolke v bolnico - STE RESNI??!! Preletite spodnje vrstice & mi povejte: če zatisnemo oči in si zamislimo, da gledamo polnoletne osebe in ne dijake - kdo bi si upal stopiti v sobo in jih vse po vrsti obtožiti krivde, pretipati, preisakti, brez 1 dokaza, 1 naloga?? Smo mladoletne osebe, ki se uradno s policijo brez staršev sploh ne bi smeli pogovarjati. Pa smo se, ker si niti v sanjah nismo mislili, da nas bojo policisti “zabijali”, namesto da bi nam pomagali. In namesto, da bi stvar reševali, se je vse vrtelo le še okrog tega, kaj smo storili MI. Vam po resnici povem, kaj smo storili…………………?? SEDELI IN IMELI POUK!! Več bi povedali že prej, pa so nas, takoj po prihodu ekipe iz 24 ur, pospravili nazaj v šolo. Ampak če smo mulci, potem smo kaj - TERORISTI?? Ljudlje, bežite, poskrijte se v luknje, dijaki na pohodu!! 
Spoštovani!
Danes, 19.5.2009 okoli 11h se je na Gimnaziji Moste (Ljubljana) zgodil incident.
Ker smo na kraju dogajanja zasledili tudi vašo ekipo, ki se je očitno trudila poizvedeti, kaj se je zgodilo, sva se dijakinji (ki sva bili med incidentom prisotni v ogroženem razredu) odločili, da Vam posredujeva resnično zgodbo o tem kaj se je dejansko danes dogajalo!
Okoli 11h smo v najvišjem nadstropju gimnazije v t.i. predavalnici, dijaki 2.D razreda imeli pouk psihologije. Sprva je vse potekalo normalno, nato pa se je v enem delu učilnice začelo nekaj dijakov dobesedno dušiti. Ko so ti en za drugim bežali ven, smo ostali le presenečeno gledali, saj v zraku ni bilo čutiti nobenega posebnega vonja, dima oz. česarkoli. Nenadoma smo vsi začeli kašljati in se dušiti, čimprej smo odhiteli na hodnik. Ko se je stanje nekaterih malo ustalilo smo zamenjali učilnico. Tudi v tej ni bilo nič bolje. Začeli so se pojavljati glavoboli, sošolka je doživela napad … nato smo odšli na šolsko teraso. Ker se stanje nekaterih ni izboljšalo smo bili prisiljeni poklicati reševalno službo.
* simptomi: tresenje, težko dihanje, omotičnost, zaspanost, vročina
Moti pa naju ukrepanje oz. NEUKREPANJE šole! Po tem, ko so rešilci nekaj dijakov odpeljali so prišli policisti in gasilci. Ker se je stvar dogajala v našem razredu, so najprej posumili, da se je nekaj zgodilo le znotraj naše učilnice. Med tem ko so le naš razred zadržali (in nekatere zaslišali, PREGLEDALI ter jim vzeli podatke) so ostale na šoli evakuirali. Po le 20min preiskave so nas vse dijake pozvali naj se vrnemo k pouku, ravno takrat, ko je prispela vaša ekipa. Nato je vse potekalo normalno, kot da se vmes ni prav nič zgodilo, v naš razred pa so prišli policisti. Ti so nas takoj obtožili, da smo SAMI posredovali nekaj v razred, kar je povzročilo ogrožanje NAŠEGA zdravja. Pričakovali smo, da bomo podali izjave, oni pa so se osredotočili le na neresnične govorice takrat neprisotnih ljudi, ki so namigovale na našo krivdo.
Zaradi teh govoric se je po šoli razširilo, da smo uporabili solzivec! Kar pa seveda ni res, saj ima solzivec domnevno zelo neprijeten vonj, ki ga tu sploh NI bilo! Če bi kdorkoli iz razreda storil karkoli prepovedanega, bi se to zagotovo opazilo.Dijaki 2.D smo se odločili, da uro za tem oddidemo iz šole, saj se nismo počutili varne, policisti pa so si že ustvarili (svojo) ”prazno” teorijo, zato nas očitno niso več potrebovali. S sošolko sva odšli do pediatrične klinike (kjer so bile na preiskavah zadržane najine sošolke) in opazili, da je bila iz naše gimnazije pripeljana tudi dijakinja prvega letnika - torej se to ni dogajalo le v našem razredu, kar še enkrat potrdi, da nismo ničesar krivi.
S tem dopisom sva želeli zagotoviti, da v javnost ne bo prišla napačna zgodba, ki bi morda ustrezala ugledu šole.
http://24ur.com/novice/slovenija/incident-na-gimnaziji-moste.html
http://www.zurnal24.si/Dijaki-bezali-v-solzah-in-kaslju/novice/crnakronika/110724
http://www.rtvslo.si/zdravje/gimnazija-moste-stirje-v-bolnisnico/203266
*************************************
Sem se malo pozanimala… Glede na to, da se mi zdi še najbolj vrjetna možnost napaka v zračenju: samo v Ljubljani je ravno zaradi neprimernega prezračevanja smrtno nevarnih več stanovanjskih blokov, kot bi si kdorkoli mislil. Če pride do tega, da gre ogljikov monoksid, ki je načeloma na poti iz stavbe, v cev, ki kroži po notranjosti, se zgodijo točno taki simptomi, kot smo jih doživljali mi. Se spomnite smrti fanta, ki se je zaradi tega zastrupil v enem od Domžalskih blokov in UMRL?? In ta dim se lahko “razkadi” v parih minutah - kaj šele v uro in pol, kolikor so na veliko luftali prostore, kjer je do tega prišlo??!! Sledi?? Ne, ni jih. In tudi pri nas jih ni bilo. Samo tisti prsti, usmerjeni v 2.D in blebetanje, da se med samo zastrupljamo. Je res treba čakati, da pride do česa hujšega, ali se bo kaj premaknilo sedaj?? Še preden si vsi odgovorni pokrijejo oči in ušesa…
sigurno ne bo stavek, ki ga bodo letos slišali slovenski turisti. Namesto na svojo obalo bi nas namreč Hrvati z veseljem poslali na letovanje v Pekel (z nepovratno vozovnico, seveda). Ker jim že nekaj časa stojimo na poti do Evropske unije, se nam bo to še kako maščevalo. Pa ne politikom, ki so dejanski krivci za ta rumeni karton. Črna pika se bo zalimala direktno na čelo tistega, ki bo na morju namesto »kuglice« naročil »kepico«. Torej, ko se boste sredi Puline arene ukvarjali z obračanjem zemljevida, bodo morda v vaši bližini že padale stave, kdo bi vas z večjim stilom podrl na tla. Pa nam delajo krivico?? Seveda bi vsi radi obdržali tisti liter morske vode, ki nam ga dovoljuje zemljevid. A tudi hrvaška grabežljivost je le odraz visoko-sedečih, ne pa nedolžnega revčka, ki se vam med vašimi nevarnimi pogledi vseeno trudi na mizo prinesti kalamare. Če bi namreč slovenski narod sodili le po vtisu naših politikov, bi kaj kmalu dobili še en zid, ki bi bil viden iz vesolja – in to na naši južni meji.
Še vedno pa v trgovini rajši naročajte po nemško in »povsem neočitno« pred blagajno glasno štejte svoje izdelke v eins-zwei-drei verziji, prav bi vam prišel tudi kak »Bonjur«. Ampak pazite!! Da ste na svet prilezli pod lipovim drevesom vas hitro lahko izda kaj takšnega, kot je recimo navijaški šal Olimpije, pred šotorom postavljena piramida iz steklenic Kozla ali pa wc papir, ki se sveti ven skozi zadnjo šipo do zadnjega milimetra prostora zafilanega avta. Če vas ustavi policija pa lahko reagirate kar tako, kot doma – polni mentolovih bonobonov, da prikrijete vonj po vinu z ribarske fešte, govorite v izmišljenem jeziku in policista debelo glejte, ko vam bo skušal v vseh (dejansko obstoječih) jezikih dopovedati, da vam ne dela zadnja leva luč. Glede kolon pa: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat… obalo!!
MOJA OBJAVA: v Večeru, 5. 6. 2009, rubrika Toti list:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009050505429954
Podražitve levo, podražitve desno, podražitve gor, podražitve… - dol?? Ne ne, dol pa zagotovo ne. Medtem, ko bi lahko gospodarstvo v časopisu brez slabe vesti porinili med črno kroniko, bi cene zaradi neustavljive rasti zagotovo pogrnile na dopinškem testu. Namesto premo-sorazmerja Moje podjetje je v riti-plača je nižja- kupujem ceneje, so se tokrat zakoni fizike zrušili na celi črti – medtem, ko so nove plače tako nizke, da se že valjajo nekje po morskem dnu, cene vztrajno plezajo na Kilimandžaro. Očitno je njihova kondicija dobra, saj se bodo zdaj zdaj dotaknile oblakov in za nogo požgečkale Boga.
Hrana se tako ali tako draži ves čas. Torej če hočete manj jesti, da bi shujšali – preprosto, poglejte svoj račun iz trgovine! Še posebej pri več-lačno-ustni familiji je uspeh zagotovljen. Napihuje tudi cene cigaret, a preveč optimistično je misliti, da bi to pogasilo strasti kadilcev. Razvade so vedno bile drage, zato se jih veliko sprijazni z dejstvom, da gre kar precejšen del njihove plače skozi filter. Največji vprašaj pa stoji zraven podražitve zvezkov. Hja, tako bomo pa res pripomogli k spodbujanju želje po izobraženosti populacije. Le zdrava kmečka pamet pa že dolgo ni več dovolj, da splezaš po družbeni lojtri.
Vstale so tudi cene javnega prevoza. In če je tole dober načrt, sem jaz čistokrvni pudelj!! Če se hočemo igrati igrico Zmanjšaj emisije toplogrednih plinov (za nagrado dobimo liziko od Evropske unije), moramo najprej začeti s tem, da javni prevoz prilagodimo POTNIKOM, ne pa TRR-ju Jankovićevega bančnega računa. Že 80 centov je preveč za deset-minutno stiskanje z mamami in njihovimi košarami, gručo dijakov in še kakim debelim atom, ki ga na ovinku dobiš v naročje. Če pa pogledamo vse tja do Kamnika, situacija postane še bolj tragična. Okoli 50-minutno majanje na linijskem avtobusu nas stane 10-20% več, kot bi plačali za bencin, ki bi ga na isti poti pojedel naš avto. Nekoliko bolj človeku prijazni so vlaki, a še vseeno ne toliko, da bi jih kdo zamenjal za udobnost na štirih gumah. Logika? Ne trudite se je iskati, je ni.
Vsaj še nekaj let ne, potem pa stvari potegnemo iz naftalina in se od narodne zavesti napihnemo kot žaba. Barbarin rov ni nekaj, kar bi odkrili tistega dne, ko smo o tem začeli tudi javno kregati. Rov je bil uradno odkrit že pred 19 leti razen, če je Roman Leljak (ki je grobišče že leta 1990 opisoval s svoji knjigi Teharske žive rane) o rovu prerokoval iz šlogarskih kart. Stotine trupel pa pokaže resnico o povojnem komunističnem delovanju. In sam bog komunizma je bil Tito - naš (bivši?) heroj, sedaj pa človek, ki se ga Slovenija lahko sramuje. Danes marsikdo težko prizna, da mu je v prvi vrsti v pionirski rutki mahal z zastavico. A masla na glavi je imel na tone - govorimo številu trupel, ki se giblje okoli milijona. Svoje ljudstvo je hkrati poveličeval in zatiral – odvisno od tega, kaj se je ujemalo z njegovim kalupom (domnevnega) levičarja.
Huda jama je torej nekaj podobnega kot hemoroidi: vsi vemo, da obstajajo, a nihče o tem ne govori. Zakaj je spet moralo preteči toliko let, preden se naša Kokoška odloči ukrepati? Zadevo bi lahko primerno zaključili že ob dejanskem odkritju, ne pa po skoraj dveh desetletjih z nje začeli brisati prah. Vsaka od teh žrtev je imela družino in vsaka od teh družin je zvečer s solzami močila prt pred domačim oltarjem, v rokah pa krčevito stiskala bele kroglice rožnega venca. »Da bi se le njihov sine vrnil domov«… Pa se marsikateri ni. Niti v krsti. Najhujše pa je, da danes na nikogar ne moremo pokazati s prstom in ga kaznovati.
neobjavljeno
Samo, da ni skrivni in ni dnevnik 
Skupaj bom namreč zmetala stvari, ki so se mi zgodile v zadnjem času. Segajo pa vse tja do božičnih počitnic, ko sem zapadla v nevarno veliko količino srčkov. Da je šlo moje razpoloženje goooooooor, ocene pa rahlo dooooooool je kriv moj dragi – kako naj se spravim k knjigi, ko ob Blažu <3 <3 vse ostalo porinem na rob možgančkov?? In že smo tam, ko lahko cel dan sanjam z odprtimi očmi in poslušam pocukrane pesmi, ki jih drugače moj playlist ne pozna. Romana ne me tepst ampak javno objavljam: postarala si se!! 27. Januarja – jaja, to je tisti dan, ko sva z Anjo ob pol šestih stale na hodniku tvojega bloka in si skoraj izpihale dušo v balone, prižigale svečke na torti (ej bejba, če se boš še naprej tako hitro starala jih boš kmalu mogla ugasniti z gasilnim aparatom)in se lomile z (jutru primernim) petjem Vse najboljše
V februarju sem šla čez neskončen prehlad, kratko bolezen, smučarijo s starci, najlepše valentinovo, 1000 prepirov in 1001 pobotanje. Ah počitnice… Fajn je bilo. Tako fajn, da bi jih lahko ponovili – večkrat!! Pa še maškare – pod krinko pikapolonice in kasneje še gejše.
V marcu sem skoraj fasala ukor – pač profesorica španščine za najhujši kriminal jemlje srčke po testu *zavijam z očmi*. Nabralo se je na kilo testov & spraševanj. Ker so temperature že malo višje spet kradem sosedom + sorodnikom pse & jih jemljem na sončkaste sprehode- brez nevarnosti, da koker španjelu zmrznejo ušesa, zlatemu prinašalcu tačke in čivavi akumultor (napredna verzija bivših baterij :P). Včeraj sem imela dan šole in sem bila freeeej – takim stvarem bi lahko posvetila zahvalni ples okrog računalnika 
********
Kukala sem pri Inoxu (http://inox.blog.siol.net) in našla tole:
1. Put your iTunes/Napster/Zune Player/WinAmp/etc on shuffle.
2. For each question, press the next button to get your answer.
3. YOU MUST WRITE THAT SONG NAME DOWN NO MATTER HOW SILLY IT SOUNDS!
4. Tag 10 or more friends who might enjoy doing this as well as the person you got it from.
No, pa gremo shufflat!!
1. IF SOMEONE SAYS “IS THIS OKAY” YOU SAY?
Happy holidays you bastard → moja vljudnost očitno doživlja vrhunec
2. WHAT WOULD BEST DESCRIBE YOUR PERSONALITY?
The fight song → Ko me nekaj moti, bom prva na fronti…
3. WHAT DO YOU LIKE IN A GUY/GIRL?
Running out of time → Saj cajta sploh ne rabim kaj dosti, vse povzema le 1 beseda: Blaž.
4. HOW DO YOU FEEL TODAY?
The speed of pain → Naletela sem na ravno pravšnji dan – sem namreč sredi HOUSE ARESTA 
5. WHAT IS YOUR LIFE’S PURPOSE?
Rave →Tudi
6. WHAT IS YOUR MOTTO?
Suffocating under words of sorrow → A-a, ne bo šlo, bolj bi veljalo: za vsako rit se palca najde
7. WHAT DO YOUR FRIENDS THINK OF YOU?
Let the beat bang → Am………. a……….. Playlist šteka 
8. WHAT DO YOU THINK OF YOUR PARENTS?
I close my eyes → … čakam, da mtkin histerični napad mine & nadaljujem s teženjem
9. WHAT DO YOU THINK ABOUT VERY OFTEN?
Happy together → Bingo!!
10. WHAT IS 2+2?
Still waiting → Eeeej, to pa znaaaam
11. WHAT DO YOU THINK OF YOUR BEST FRIEND?
I wanna hold you → & nikoli več ne izpustiti
12. WHAT DO YOU THINK OF THE PERSON YOU LIKE?
Stuck on you → Jap, včasih znam biti klop
13. WHAT IS YOUR LIFE STORY?
I touch myself → Poreden playlist, poreden!!
14. WHAT DO YOU WANT TO BE WHEN YOU GROW UP?
As i’m falling down → Ok, če je to prevod za novinarstvo…
15. WHAT DO YOU THINK WHEN YOU SEE THE PERSON YOU LIKE?
All the small things → …so lahko s to osebo prelepe
16. WHAT DO YOUR PARENTS THINK OF YOU?
I’ll attack → Bojte se me!!
17. WHAT WILL YOU DANCE TO AT YOUR WEDDING?
King for a day →ali pa teden, mogoče mesec, dalo bi se zmeniti tudi za leto…
18. WHAT WILL THEY PLAY AT YOUR FUNERAL?
Ring → To bi šlo.
19. WHAT IS YOUR HOBBY/INTEREST?
This is the best day ever → Misliti to o vsakem dnevu.
20. WHAT DO YOU THINK OF YOUR FRIENDS?
Memories that fade like a photograph → Ne ne, nič spomini – naj bo to moja preteklost, sedanjost & prihodnost
21. WHATS THE WORST THING THAT COULD HAPPEN?
Somewhere I belong → Haha, mora biti pa res grozno se vklopit nekam
22. HOW WILL YOU DIE?
Dance, dance → No, to bo ziher najbolj čudna smrt ever
23. WHAT IS THE ONE THING YOU REGRET?
Logical song → Logiko včasih res obžalujem
24. WHAT MAKES YOU LAUGH?
Perfect fit → *nasmeh*
25. WHAT MAKES YOU CRY?
Spilling tears → O MOJ BOG!! Še malo je manjkalo, pa bi začela verjeti v usodo – pretakanje solz me definitivno spravlja v jok
26. WILL YOU EVER GET MARRIED?
Blind → ???? (velja tako za vprašanje, kot za odgovor)
27. WHAT SCARES YOU THE MOST?
Na soncu → Aja, bom pa veliko izvedela o… SEBI
28. DOES ANYONE LIKE YOU?
Staring at the rude bois → Karkoli že to pomeni…
29. IF YOU COULD GO BACK IN TIME, WHAT WOULD YOU CHANGE?
La camisa negra → Recimo, da bi takih imela več (šopiiiiiiiing )
30. WHAT HURTS RIGHT NOW?
I caught myself →… pri tipkanju bloga – ja, boliiiiiii!!
31. WHAT WILL YOU POST THIS AS?
Forever and always → Hej, toliko cajta pa res nimam
Pozdravčki iz house aresta^^
Vzemimo recimo primer klošarja. Vsako zimo se znajde pred krizo, kako bo zvozil naslednje 3 mrzzzzle mesece. Torej v navadnem scenariju že od avgusta na kup nosi odeje, se rine v vrsti pred Karitasom, da bi si priskrbel čim daljše gate in se sredi februarja še vedno boji zaspati, da ne bi čez noč morda zmrznil. Ima pa še drugo možnost… Recimo, da si nekega dne v trgovini malo »sposodi« denar iz blagajne. Ali ta ostane pri njem, ali pa njegova zimska destinacija postane zapor. Možnosti sta kar precej konkurenčni, saj v nobenem primeru ni ravno revček. Namesto, da bi zapor ljudi res kaznoval, je bivanje tam podobno počitnikovanju. Manjka samo še kak notranji bazen in kakšna dodatna zvezdica pri prehrani, pa bi ga lahko dali kar v katalog. Samo pomislite: streha nad glavo, ogrevanje, ležišče, hrana, obleke in vse to ZASTONJ.
V nekaterih državah zločinci dejansko delajo, odplačujejo svoje grehe in jih temu primerno tudi obžalujejo. Kaj pa v Sloveniji? Ah kje, pri nas jim ni treba niti pokositi trave. Človek lahko pobije celo familijo, potem pa gre za nekaj let v zapor igrat tarok. Presenetljivo, da za pucanje nimajo najetih še sobaric! Morali bi cel dan garati in zvečer priti v skromno luknjo, ter se zatem še pol noči butati z glavo v zid, zakaj so takrat morali »oropati tisto banko«. Ne pa zjutraj počasi vstati, iti na zajtrk, prebrati časopis, malo pogledati TV, mogoče še iti rolat po zaporniškem dvorišču?! Kaj pravite, bi jim morda organizirali še tematske večere? Večer karaok, mediteranski večer, večer italijanske kuhinje,…??
In po kakšni logiki naj bi s tem zmanjševali kriminal?? Pomislite: bi na cesti manj divjali, če bi nas kaznovali s 5 evri? Kaj pa, če nas oberejo za 500 EUR?? Grem stavit, da bi se polovici voznikov čudežno z gasa dvignila noga. Takle mamo, ljudje, pač, sami sebe ne znamo ustaviti, lahko pa solimo pamet drug drugemu. Vzajemnost ti kaznuješ mene – jaz kaznujem tebe gre vzporedno z jaz ustavim tebe – ti ustaviš mene. In tako bi živeli srečno do konca svojih dni…
