…mene pač vedno nekaj moti…

20.04.2008

KUHANJE IN OSTALE TRAGEDIJE V KUHINJI

Zapisano pod: miks — monnika @ 20:10

Znam skuhati čaj, slabo kavo, zažgano meso (še dobro da ga jaz ne jem), razkuhane cmoke, pogreti mrzlo sirovo lazanjo, surova jajca, zavreti vodo in jo pozabiti soliti ampak MUFINE PA OBVLADAM!!

Prvič sem jih naredila iz napačnega recepta za marmorni kolač ampak so bili sumljivo dobri. Naslednjič so bili razliti po celi pečici, za tretjič raje ne povem… Ampak sedaj so že za v javnost. Nazadnje sem jih pekla, ko sem izgubila stavo.

Danes naj bi si sama naredila kosilo oz. nekaj temu podobnega. Ker sem večni obsedenec s testeninami mimo njih nisem mogla. Pa poskusimo nekaj novega… Kupila sem si omako (če ne bi pisalo ne bi vedela, da je tole užitno, sploh potem, ko sem jo odprla). Že ob prvem poskusu se mi je obrnil želodec. Iuuuuuu!! Kaj, hudiča, je to?! Grem v hladilnik po kozarec in začnem brati: »Aromatizirana pekoča omaka z marelicami, rozi… - A JE KDO REKEL PEKOČA?! V naslednjem trenutku sem stala nad straniščno školjko in z vilico vneto praskala vsebino s krožnika.

Ženski del moje familije nasploh rad kuha. Tudi če ima okus po žaganju, obliko povoženega čevlja in barvo pasje radosti – kar se skuha v naši familiji je (skoraj) vedno pohvaljeno.

Pa pri vas? Se kaj od vaše kuhe dejansko da pojesti?
muffin.jpg

 

13 komentarjev na “KUHANJE IN OSTALE TRAGEDIJE V KUHINJI”

  1. anzef anzef pravi:
    20. april, 2008 at 21:36

    Vse kar jaz skuham se da pojesti. Težje je oprati cel kup umazane posode, ki nastane takrat, ko jaz kuham!

  2. monnika pravi:
    21. april, 2008 at 17:50

    ooo supr - a dostavlaš tut? :)

  3. ceelar ceelar pravi:
    22. april, 2008 at 21:42

    včash sm prov hvaležn, da na hrbtni strani tistga kar kupš obstajajo navodila, ki ti povejo kaj s tem počet :D

  4. creep creep pravi:
    23. april, 2008 at 18:21

    whooa, soul mate o/ :D

  5. bobi bobi pravi:
    23. april, 2008 at 20:59

    Moja kuha…
    Skuham bombastičen sadni čaj :)
    Zmešana jajca z ribami - recimo da že obvladam
    Palačinke - dolg že nism delu, ko jih nardim so fuuul nasitne in maš tri čist dost
    Znam si pogret hrano, naročit sploh

    Jst nisem za kuharja, ampak z veseljem pa pojem :P

  6. monnika pravi:
    23. april, 2008 at 21:39

    @bobi: ok, kdaj loh pridm? :P

  7. bobi bobi pravi:
    23. april, 2008 at 22:09

    Povej kdaj maš čas in se vse da zment. Sam prej povej kaj ti lohk skuham oz zažgem ;)

  8. bobi bobi pravi:
    23. april, 2008 at 22:40

    Pa še neki - pa sori ker ti smetim

    Zanimiv blog maš, pisanje je ful dobro, sprav me v smeh. Hvala :)

  9. monnika pravi:
    24. april, 2008 at 18:31

    @bobi: :D:D
    ful ti hvala - pomen velik… ;)

    *pozdravčki*

  10. anchi a.k.a ßaRßłe pravi:
    24. april, 2008 at 22:00

    wiiii-… monči jih tut dela.. moni kaj da bi si jih izmenale hahaa… jst teb spečem ti men???

  11. monnika pravi:
    24. april, 2008 at 22:13

    @anchy: tist del “jst teb” mi je najbl ušeč… :)

    *kisses*

  12. Lenart Lenart pravi:
    26. april, 2008 at 10:58

    Bogu hvala za etikete!

  13. monnika pravi:
    26. april, 2008 at 21:16

    @lenart: se čist strinjam ;)

    sam mal je problem če niso u slovenščini da ne prpravlaš kake omake u pečici na 180 stopinj :)

Komentiraj