…mene pač vedno nekaj moti…

Po koncu pouka smo se odpravili na trolo/ bus (kakorkoli že…). Že tako se mi je dovolj mudilo na vlak, a se je vse skupaj kmalu ustavilo. Možnosti sta bili samo 2: ali se je zgodil teroristični napad, ali pa DAN D, ko v Slovenijo pride Bush. V tem trenutku res ne vem, katera je hujša, zgodila pa se je ta 2..

Policistov je bilo toliko, da so skoraj stali eden na drugemu (res ne razumem zakaj mora priti 5 policistov/1 m²). In kmalu bom začela verjeti vicem o njihovi »nadnaravni pameti«, ker so danes križišča en velik polom. Na mestu smo stali celo večnost, ker je eden od teh kekcev spuščal ljudi le iz ene smeri, z druge strani pa so se šoferji lahko le z glavo butali v volan. No, ko smo KONČNO le prišli čez eno križišče se je nadaljevala ista zgodba – cele horde modrih uniform povsod, kamor lahko stopi človeška noga. In tako sem nekaj minut kasneje lahko le še z 10 metrov gledala, kako moj vlak ODHAJA – brez mene, seveda!!

In zakaj tak halo?? Ker so nam v našo državico poslali Grmička(Busha). A se našim politikom res zdi, da se mora zaradi ene ameriške riti ustaviti čas?! Po pravici povedano mi čisto dol visi ali Bush v tem trenutku podpisuje svoje fotografije ali pa se utaplja v Atlantiku. Jaz mu že ne bom hodila pod noge metat rožic (mogoče le kaj tršega). Drugič naj kar 2 tedna prej evakuirajo celo Slovenijo, da se slučajno ne bo kdo znašel na črni listi te velike živine.

Pa celi problemi okoli tega, s čim naj ga nafutrajo. Naslednjič naj ga pošljejo v Mc’donalds in naj se do sitega nažre svoje domače hrane. Pa kje bo spal – pri Ljubljanici pod mostom je še dovolj prostora. Ceste so spraznili v nulo (torej, kamor stopi Bush, trava ne raste več??). Mislim, a si šele predstavljate da bi med svojim šetanjem pohodil pasji drek???? IN TO SLOVENSKI PASJI DREK???? Gotovo bi šlo pol prisotnih politikov takoj na kolena in mu čevlje obrisalo s svojo kravato.

Konec koncev pa: Sloveniji to ne bo prineslo prepoznavnosti saj »ponos Amerike« itak ne bo znal povedati kje je bil. Naj se raje vrne v svojo državo, ker samo tam lahko (vsaj upam) še najde ljudi, ki mu nasedajo (ja, pa se pejmo politiko).

Pospravila svoj brlog namreč (beri: sobo). Vrata se sicer že malo na težko odpirajo ampak dokler jih dejansko še najdem – ni panike. Sicer vse skupaj zgleda kot po bombnem napadu (ali najmanj cunamiju), ampak jaz imam svoj nered totalno pod kontrolo. Če me vprašate, kje imam mobitel: najprej na postelji odmakneš tisti kup cunj (ta desni), potem zmečeš stran še vse zvezke, najdeš kako zapestnico, ki je nisem videla že od prejšnjega vikenda in ugotoviš, da ga sploh ni tam. Potem pa lahko začneš še enkrat od začetka in ga na koncu najdeš v torbi, ki se je prav tako izgubila med kupom cunj (tokrat ta levim).

Takšna je bila situacija še nekaj dni nazaj. Potem pa so naša mati začeli tečnariti v smislu: »Dokler ne pospravš ne greš vn… bla bla bla… sm ti že 100x rekla… bla bla bla…«. Pa sem začela – ne pospravljat, nazaj tečnarit namreč

OK, vam povem skrivnost: NIKOLI, AMPAK RES NIKOLI ne spustite moje mt v svojo sobo same. Ker se lahko zgodi tole: Zadnjič sem odprla omaro, pa je bila nekam sumljivo prazna… Hm… Ampak glede na zgodnje jutranje ure bi takrat v svoji omari spregledala še kočevskega medveda. Pa sem kmalu dojela situacijo: Ko me ni bilo doma se je mt pretihotapila v mojo sobo in si dala duška nad mojo omaro. To bi pomenilo, da zmeče ven pol cunj, ki jih »jaz itak nikoli ne nosim«. Ooo I HATE IT!! Ne vem zakaj to ne počne v svoji omari?! Pri njej bi se lahko rušile police, pokala bi tla, krušile bi se stene, a mt bi vztrajno tlačila (samo še eno) majčko v svojo omaro.

Njahuje pa je tole: Enostavno ne razumem ljudi, ki imajo lahko še spodnje gate po abecednem redu. NE RAZUMEM!!

Otroci, babyji, otročki, kakorkoli: tisti mali hudički angelčki, ki jih poznajo v vsaki familiji.

Imam 3 sestrične, 3 bratrance in sosedovega psa v dnevni sobi. OK pustimo detajle – skratka: imam 3 sestrične in 3 bratrance. Najmlajša sta stara 10 in 7 let. In sta… carja Resno. Sta 2 mala hiperaktivca, ki bi se lahko igrala 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Na vsake toliko časa se grem njuno varuško. Dogaja pa se tole:

Enkrat smo imeli Reševanje male zlate ribice. Doma imajo akvarij z 2 zlatima ribicama (ena je Spiderman, druga ima skrito identiteto (OK, priznam – pozabila sem, kako ji je ime)). No ravno takrat je ena od njiju začela nekam sumljivo postrani plavati. In mi, PETA JUNIOR, smo takoj začeli reševalno akcijo. Preselili smo jo v bivši lonec za kuhanje krompirja in ji naredili generalno čiščenje stanovanja (beri: akvarija). In tako je ribica z imenom X živela srečno do konca svojih dni…

Tamaledva sta res polna idej. Že nekaj časa nazaj sta se skregala, kdo od njiju ima daljše noge (ne glede na to, da je sestrična 20 cm višja).

Včasih sta pri nas na počitnicah. Pa sva s sestrično jedli kosilo – in to hrenovke (oooo ja, long ago ). In ona meni: »A te hrenovke ste doma nardil??« Jaz sem jo gledala kot vesoljčka E.T.-ja, ona pa: »Aja ne, sej res. Pr vs nimate psa!!« Amm…. PROSIM?!
Prvič: na naše dvorišče še ni stopila kurja, kravja, prašičja ali katerakoli noga že.
Drugič: zakaj, hudiča, za hrenovko potrebuješ psa?!

Prejšnji vikend smo doma imeli neko praznovanje in smo s tamalimi igral fuzbal – no ja, mi smo igrali fuzbal, tamaledva sta se šla skoraj bikoborbo. Recimo sestrična ni mogla do žoge, zato je bratranca dobesedno vrgla po tleh in potem tisto nedolžno: »upsi…*jst nč kriva*«. Tudi naprej ni bila pretirano nežna in ga je brcnila direktno na tisto mesto med kolenom in stopalom (ne vem kako se imenuje,vem pa da prekleto boli).

P.S.: Tega se ni naučila od mene…

Sedaj sta že v šoli: bratranec bo gotovo postal predsednik Slovenije, sestrična pa ministrica za šolstvo.

Kaj pa pri vas? Imate že svoje otroke ali vas ob nedeljah prebujajo kar sosedovi?