JA, JA… SEJ BOM…
Pospravila svoj brlog namreč (beri: sobo). Vrata se sicer že malo na težko odpirajo ampak dokler jih dejansko še najdem – ni panike. Sicer vse skupaj zgleda kot po bombnem napadu (ali najmanj cunamiju), ampak jaz imam svoj nered totalno pod kontrolo. Če me vprašate, kje imam mobitel: najprej na postelji odmakneš tisti kup cunj (ta desni), potem zmečeš stran še vse zvezke, najdeš kako zapestnico, ki je nisem videla že od prejšnjega vikenda in ugotoviš, da ga sploh ni tam. Potem pa lahko začneš še enkrat od začetka in ga na koncu najdeš v torbi, ki se je prav tako izgubila med kupom cunj (tokrat ta levim).
Takšna je bila situacija še nekaj dni nazaj. Potem pa so naša mati začeli tečnariti v smislu: »Dokler ne pospravš ne greš vn… bla bla bla… sm ti že 100x rekla… bla bla bla…«. Pa sem začela – ne pospravljat, nazaj tečnarit namreč 
OK, vam povem skrivnost: NIKOLI, AMPAK RES NIKOLI ne spustite moje mt v svojo sobo same. Ker se lahko zgodi tole: Zadnjič sem odprla omaro, pa je bila nekam sumljivo prazna… Hm… Ampak glede na zgodnje jutranje ure bi takrat v svoji omari spregledala še kočevskega medveda. Pa sem kmalu dojela situacijo: Ko me ni bilo doma se je mt pretihotapila v mojo sobo in si dala duška nad mojo omaro. To bi pomenilo, da zmeče ven pol cunj, ki jih »jaz itak nikoli ne nosim«. Ooo I HATE IT!! Ne vem zakaj to ne počne v svoji omari?! Pri njej bi se lahko rušile police, pokala bi tla, krušile bi se stene, a mt bi vztrajno tlačila (samo še eno) majčko v svojo omaro.
Njahuje pa je tole: Enostavno ne razumem ljudi, ki imajo lahko še spodnje gate po abecednem redu. NE RAZUMEM!!
