MA PEJTE ŽE NA DOPUST, NO!!
Akcija Počitnice ali Spraznimo Ljubljano se je že začela. Vozniki avtobusov ne potrebujejo več pomirjeval, kafičem nasproti šol je dolgčas, sendviči ne grejo več v promet – jap, očitno se je res začel čas vsesplošnega uživanja.
In ker imam šele 15 let (jupiiiii, 26. avgusta jih bo padlo 16) sem obsojena na dopust s starci. Jaz. Mt. Fotr. 6 dni. Pag. Scenarij je črn… 
Takoj smo izvedeli da od (rečeno na blef) 700 parcel ni prosta niti 1!! Je pa še prostor drugje, kjer plac ni razdeljen, ampak prosto kampiraš. In ta plac je bil frej z razlogom… Polovico tega so spremenili v gradbišče, pred recepcijo pa tudi ne moremo spati, zato smo se vrgli v iskanje malega Nema našega prostorčka, ki ni ravno skromen (s seboj smo imeli prtljage kot najhujši turisti. Če bi nas videli bi 100% mislili, da dopustujemo najmanj 1 mesec). No po kakih 2 urah bluzenja smo našli naš košček zemlje. Moram reči, kar dobra pozicija. Po 3 urah postavljanja naselja Strojan šotorov, arafata, kamp kuhinje in ostalega, nujno potrebnega za razvajenega kampista, smo se dokončno ugnezdili.
Razen 100000 žužkov in konstantnega gledanja trebuhov med mojimi starci (»Ne, ti maš večiga«, »Ne, ti ga maš«,…) in parih pujskov (2 Rusinji (če bi se moji začasni sosedi še malo bolj nosili bi si zlomili tilnik) + nekaj pravih črnih pujsov v ogradi) se ni zgodilo nič šokantnega. Edino Nemški navijači so me totalno zBUUUUUUUjali (s fotrom sva šli mimo horde Nemških navijačev pa me je vprašal, če se upam zadreti GO ESPAÑA!! – seveda sem se mogla :)). Važno da je zmagala ŠPANIJAAAAAA!! Čeprav je bila tekma bolj bedna… Najbolj pa ne maram tempa sprehajanja mojih starcev na dopustu. Ko se šetamo po mestu jaz skočim v šoping po stojnicah in si nanosim 1 tono neuporabnih stvari. A medtem, ko onadva hodita bi jaz lahko podrla in spet sestavila šotor, pomila posodo celega kampa ali pa se šla potapljat. Tempo je res ubijalski
Je pa morje moja ljubezen. Potunkaš vse okoli sebe in se skoraj utopiš ko jim bežiš, po plaži obupano iščeš nekoga, ki je bolj bel kot ti (da se ne počutiš kot The turist), greš čisto po naklučju 20x dnevno mimo šotora s tistimi hudimi tipi, se smeješ kakim italijanskih toastom, ki so totalno rjavi pa se še kar žgejo na soncu in na koncu stokaš nad Bramach odtenkom kože (rdečaaaaaa).
Še iz prejšnjih časov kampiranja pa smo se navadili, da se na dopustu ob prvih 3 kapljicah dežja zbudi cela familija in laufa kopat jarke okoli šotora (ali pa včasih le zapirat hotelska vrata).
Me pa julija najdete v Luciji, na Pašmanu, v Puli in Beli krajini.
Pa še nekaj: ANJA (14.6), TANJA (15.6.), MTA (15.6), PETRA (15.6), TAMAU (16.6), LUKA (16.6), IRMA (24.6), FOTR (25.6), NEŽA (26.6), HANA (28.6), MAŠA (1.7), NEJC (1.7.) IN ANČKA (4.7.) VSE NAJ NAJ!!
