…mene pač vedno nekaj moti…

spackala MONIKA HROVAT

KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI ARBITRAŽNI SPORAZUM IZDA

Zapisano pod: miks — monnika ob 22:46, 17.11.2009

Po prvotnih neuspešnih pogajanjih v smislu »seveda smo se zmenili, samo ne vemo točno kaj« sta se državni sosedi odločili, da na mrežo povabita še tretjega slončka. In tako so se vsi trije mali slončki pozibavali na viseči mreži, tam pod drevesom. Dva sta si stiskala roke, se prešerno smehljala in se nastavljala fotografom, medtem ko je tretji pisal arbitražni sporazum.

Stvar, ki bi pravzaprav morala biti rešena že od naše osamosvojitve. Pa se to ni zgodilo niti prvo leto, niti drugo, niti v najstniškem obdobju Slovenije, ko je ta že stiskala prve mozoljčke. 18 let je torej bilo potrebnih. In še naslednjih 18 bi bilo, če Hrvaška ne bi sanjala o modri zastavi z rumenimi zvezdicami.

November se je začel zgodovinsko. V švedski prestolnici so arbitražnemu sporazumu o naši južni meji dodali dve besedi: Pahor in Kosor. Če je bila to pogodba s hudičem, se bo pokazalo v naslednjih dneh. Nestrpno pričakovanje Slovencev, Hrvatov in dela sveta, ki po denarnicah valja evre, se bo končalo v kratkem. Hm, le kako dolge bodo pustili hrvaške roke, ki segajo po slovenskem morju in ga vlečejo na svojo stran zemljevida? Se bomo še lahko razkomotili na domači obali ali bomo morali kopalke sušiti že na hrvaškem?

V primeru, da ostanemo brez morja, pa obstaja vsaj ena pozitivna stran. Ob posledicah uničenega okolja in dvigu morske gladine, bomo vsaj lahko s pristno slovensko zavistjo rekli, da je potopilo HRVAŠKO obalo in ne NAŠE.

Moja objava 17. 11. 2009, v Večeru (rubrika Toti list):

http://www.vecer.com/clanek2009111705486592

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev »

avtor GREGA

18.11.2009 @ 11:36

He, He, He zanimiv zapis, sicer pa tudi mene vedno nekaj moti, pri tej tematiki pa še toliko bol, če imajo o sporazumu negativno mnenje, ljudje ki niso politikantje in jih najbrž v prvi vrsti skrbi dobrobit naše državice!!
Ampak nič bat, Pahor že ve kaj dela???…jasno ima zagotovila EU in ZDA, da se naš položaj ne bo poslabšal, hkrati pa ne izboljšal, se pravi ostanemo tam kjer smo, meja po sredini zaliva, na kopnem, naši sosedje obdržijo ozemlja, ki so si jih prisvojili po l.91, za prost dostop do mednarodnih voda bodo pa že nekaj zmutili!!
Se pravi, kaj smo že dosegli s tem sporazumom???
Še več, politika si bo na podlagi referenduma še roke očistila!!!

monnika

avtor monnika

19.11.2009 @ 20:10

@GREGA: hja zanimivo je predvsem to, da bomo po zagotovilih na koncu vsi zadovoljni, kar je fizično nemogoče. en bo dobil zemljo, drugi pa dolg nos. le čakamo pa lahko, kaj od tega bomo mi.

avtor GREGA

20.11.2009 @ 10:14

He ja če pogledamo skozi zgodovino niti ni vprašanje kaj bomo dobili, zaradi naše diplomacije imamo pa tako ali tako samo dolge nosove, popušili smo čisto povsod kjer smo lahko!

avtor APM

20.11.2009 @ 11:56

Spor o meji ali spor za mejo, je meddržavni spor, ki ga lahko primerjamo kot tekmo dveh državnih reperezentanc. En takšen dvoboj smo pravkar spremljali in bi se iz njega lahko marsikaj naučili.
Slovensko reprezemtanco je vodil selektor Kek.
Od njega bi se morali učiti vsi slovenski politiki.
Na svojem področju je suveren, ne dovoli vmešavanja, ne “svetovanj”, ne izjasnjevanj, ne referendumov.
Slovenci, ki smo pregoovorno sprti in nedisciplinirani, so v repezentanci igrali kot eden in ne samo to, reprezentanti so veliki prijatelji in nesebično delijo vse, dobro in slabo med seboj.
Mar je vsaj kanček podobne morale in volje v slovesnki politiki. Ni je in zato je rezultat o meji s Hrvaško takšen kot je. Slab, zelo zelo slab. Pa naj Pahor in njegovi zagovorniki še tako hvalijo sedanji izkupiček, je to le prepričevanje samega sebe, med tem, ko se globoko zaveda on, kljub krucefiksu, da je iztržil man kot nič.
To je posledica tega, ker je najprej podrl vse, kar je naredila prejšnja vlada, nato je odgnal vse, ki bi lahko vstopili v reprezentanco, obdal se je s tretjeligaši, kakršen je minister Žbogar, za asistenta pa si je vzel predsednika države, ki je bojda diplomat velikega kalibra. Iz takšne zmešnjave seveda ne more biti dobrega rezultata.
Pa nič zato. Saj tudi druge slovenske reprezentance zgubljajo. Vendar tam nastopi streznitev in zadeve se menjajo, dokler se zopet ne vidijo uspehi.
Pri politični reprezentanci pa se to nikakor ne nakazuje. Še več. Z referendumom želi politika potrditve. Kako bi bilo v športu, če bi ob porazu reperezentance razpisali referendum s katerim naj ljudje potrdijo, da poraz ni poraz, temveč zmaga?

avtor lordwales

22.11.2009 @ 20:42

Četitke kot vedno, sem prebral na dopustu.
In kot sem si rekel, 6 sladkih dni brez interneta, pa prileti med 27 maili en iz Svetozarevske. Čisto spodaj.

Berem, preberem, malo razmišljam, pomišljam, preverjam in nazadnje ugotovim da sem nominiran.
Na žalost še en za oskarja – temveč za bobu blog!

Več pa ne smem ker še ni na spletu!

http://www.vecer.com/blog

RSS vir za komentarje na objavo. TrackBack URL

Komentiraj

XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

 

Blog …mene pač vedno nekaj moti… | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |